Z bosonogimi koraki po Azerbajdžanu

Ko smo se odpravili v Azerbajdžan, si nismo čisto predstavljali, kaj nas čaka. Ob omembi te države si človek morda predstavlja drugačen, manj razvit svet, toda Baku nas je hitro prepričal, da so bile naše predstave daleč od resničnosti.

Mesto nas je presenetilo s prepletom starega in modernega, mogočno arhitekturo, urejenostjo in čistočo. Spoznali smo zanimivo zgodovino, obiskali nenavadne naravne znamenitosti, se sprehajali po živahnih bazarjih in poskusili tudi nekaj lokalnih dobrot.

Odločila sem se, da tokrat bloga ne bom napolnila s številnimi fotografijami. Za vsak dan je hčerka pripravila kratek filmček, ki lepše pokaže vzdušje in dogajanje, ob njem pa bom z vami delila še zanimivosti in drobne zgodbe, ki so mi ostale v spominu.

In ker so del mojega vsakdana tudi bosonogi čevlji, brez njih seveda ni šlo niti na tem potovanju.

1. in 2. dan: Prvi vtisi o Bakuju

Po jutranjem odhodu iz Ljubljane in prestopu v Istanbulu smo v večernih urah prispeli v Baku, glavno mesto Azerbajdžana ob Kaspijskem morju. Naslednji dan smo se podali na raziskovanje starega mestnega jedra Icheri Sheher, kjer se za obzidjem skrivajo ozke ulice, stara dvorišča in številne zgodbe iz preteklosti.

Obiskali smo palačo Širvanšahov iz 15. stoletja in Deviški stolp, eno najbolj prepoznavnih znamenitosti mesta. Z vrha stolpa se odpre čudovit razgled na Baku, zato sem bila še posebej vesela, da smo se povzpeli nanj.

Naš lokalni vodič Kenan nam je pokazal tudi zanimive arhitekturne podrobnosti na starih hišah, skozi katere so lahko stanovalci opazovali dogajanje na ulici. Ob tem sem se pošalila, da je bilo to nekakšno takratno družbeno omrežje Facebook – samo pogledal si skozi okno in že si vedel, kaj se dogaja pri sosedih.

Zanimive so bile tudi zgodbe o življenju na dvoru in načinih sporazumevanja s služabniki. Ob poslušanju sem pomislila, da so imeli včasih svoje načine sporočanja, mi pa danes za vse uporabljamo mobilne telefone.

Baku me je presenetil tudi s svojo lego. Mesto leži približno 28 metrov pod morsko gladino in velja za najnižje ležeče glavno mesto na svetu. Ob njem se razprostira Kaspijsko jezero, ki je največje celinsko vodno telo na svetu. Čeprav mu pravimo morje, je z geografskega vidika jezero.

Že v prvih dneh smo tako spoznali mesto, v katerem se zgodovina in sodobnost prepletata na vsakem koraku.

3. dan: Dežela večnega plamena

Azerbajdžanu pravijo tudi dežela ognja, zato smo se odpravili na polotok Absheron, kjer smo spoznali nekaj pojavov, zaradi katerih je ta vzdevek še kako razumljiv.

Najprej smo obiskali tempelj Ateshgah, zgodovinsko svetišče, povezano z verskimi skupnostmi, ki so na tem območju častile ogenj. Nato smo se odpravili do Yanar Dağa, gorečega hriba, kjer iz tal uhaja zemeljski plin in se na površju vname.

Ko vidiš plamene, ki gorijo neposredno iz pobočja, je prizor precej drugačen od vsega, kar si običajno predstavljaš ob besedi ogenj. Narava zna res presenetiti.

Po vrnitvi v Baku smo obiskali še center Heydar Aliyev, ki ga je zasnovala arhitektka Zaha Hadid. Njegove bele, tekoče linije in nenavadne oblike delujejo skoraj kot skulptura. Težko si predstavljaš, da gre za stavbo, dokler ne stojiš pred njo.

Baku ima res več obrazov – od zgodovinskih ulic do arhitekture, ki je videti, kot da prihaja iz prihodnosti.

4. dan: Zapisi v skali in glas zemlje

Ta dan smo se odpravili v Gobustan, območje, znano po starodavnih skalnih risbah. Na kamnih so upodobljeni ljudje, lov, plovila in prizori iz vsakdanjega življenja davnih prebivalcev. Med njimi je tudi ples Yalli, ki spominja na skupinsko plesno tradicijo.

Ko opazuješ te risbe, si lažje predstavljaš, kako so ljudje živeli pred tisočletji in kako pomembno je bilo ohraniti spomine na njihovo življenje.

V okolici smo obiskali tudi blatne vulkane. Ti so povsem drugačni od ognjenih vulkanov, kot si jih običajno predstavljamo. Iz zemlje prihaja blato, pokrajina pa je videti skoraj nezemeljsko. Ob takšnih naravnih pojavih se res zaveš, kako raznolika je lahko narava.

Na poti nazaj smo se ustavili še pri mošeji Bibi-Heybat in si ogledali območje stare naftne vrtine, ki spominja na začetke naftne industrije v državi.

Z nafto je namreč povezan velik del zgodovine Azerbajdžana. Pridobivanje tega naravnega bogastva je močno vplivalo na razvoj države, še posebej Bakuja, ki je postal pomembno naftno središče.

Vodička nam je pripovedovala tudi o Neft Daşları, posebnem naftnem naselju sredi Kaspijskega morja, zgrajenem na umetnih konstrukcijah. Tam niso samo naftne ploščadi, temveč tudi stanovanja, šola in celo zelene površine – pravo majhno mesto na vodi. Tja se nismo odpravili, a že sama zamisel, da sredi morja obstaja takšno naselje, se mi zdi nekaj prav posebnega.

5. dan: Legenda v pečini in mir ravnin

Po živahnem Bakuju smo se odpravili v notranjost države, proti Šamahiju. Tam smo obiskali mogočno mošejo Juma, katere zgodovina sega v 8. stoletje. Skozi stoletja je bila večkrat poškodovana in obnovljena, danes pa sodi med pomembne zgodovinske in verske znamenitosti Azerbajdžana.

Nato smo se odpravili do mavzoleja Diri Baba, ki je umeščen v skalno steno. Že od daleč pritegne pogled, saj je videti, kot da je del same pečine. Do njega vodijo stopnice, vhodi so ponekod nizki, notranjost pa je presenetljivo visoka.

Ob takšnih stavbah se človek vpraša, koliko znanja, spretnosti in dela je bilo potrebnega, da so jih pred stoletji ustvarili brez današnje tehnologije.

Posebno doživetje je bil tudi obisk vinogradov in vinske kleti Meysari oziroma Shirvan Wines. Vinogradi ležijo na približno 750 metrih nadmorske višine, pokrajina pa je prijeten kontrast živahnemu Bakuju.

Mene je tam presenetilo še nekaj drugega. Lastnik je takoj opazil naše bosonoge čevlje in nas začel spraševati o njih. Tako se je pokazalo, da bosonoga obutev ni tema, ki bi zanimala samo nas, ampak pritegne pozornost tudi drugod po svetu.

Ker je bosonoga obutev del našega vsakdana in tudi naše zgodbe pri Insa Kids, mi je bil ta pogovor še posebej zanimiv.

6. dan: Utrip ob Kaspijskem morju

Zadnji cel dan v Bakuju smo izkoristili za razglede, sprehode, obisk bazarja in še nekaj raziskovanja mesta.

Obiskali smo Highland Park, od koder se odpira čudovit pogled na Baku, obalo in znamenite Flame Towers. Trije visoki stolpi, ki spominjajo na plamene, so postali eden od simbolov mesta.

Posebno pozornost pritegne tudi trg državne zastave z mogočno azerbajdžansko zastavo, ki meri kar 40 × 80 metrov. Ko jo vidiš v živo, si šele zares predstavljaš, kako velika je.

Sprehodili smo se ob Kaspijskem morju in obiskali Azerbajdžanski nacionalni muzej preprog, katerega stavba je oblikovana kot zvita preproga. V notranjosti smo spoznavali tradicionalne vzorce in spretnost tkanja, ki ima v Azerbajdžanu dolgo zgodovino. V spominu mi je ostalo tudi pokrivalo za brke, za katero so nam povedali, da je moškim pomagalo zaščititi brke, da jih ne bi bilo treba vsako jutro znova urejati.

Nato smo se odpravili še na živahni bazar Yashil, kjer te prevzamejo barve, vonji in dogajanje. Na stojnicah so bili čaji, začimbe, oreščki, suho sadje, ribe in kaviar. Posebna dogodivščina je bila kavna stojnica, kjer je mladenič pripravljal turško kavo z dodatki po izbiri. Na voljo je imel cimet, kardamom in ingver, s Petrom pa sva izbrala cimet.

Azerbajdžanska kultura se ne skriva samo v stavbah in muzejih, ampak tudi v vsakdanjih navadah. Po obrokih so nam pogosto postregli čaj, zraven pa sadje ali oreščke, namočene v med. To je bil prijeten običaj, ob katerem smo se lahko za trenutek ustavili, poklepetali in uživali v gostoljubju.

Zvečer smo doživeli še etno večer z večerjo, glasbo in plesom. Nastopajoči so nas povabili, da se jim pridružimo, zato smo se znašli sredi plesa, čeprav tega morda nismo vsi načrtovali. Peter sicer ni ravno ljubitelj plesa, a se je vseeno potrudil in zaplesal.

Prav takšni trenutki so mi pri potovanjih najljubši – ko se prepustiš dogajanju, poskusiš nekaj novega in se na koncu skupaj nasmejiš.

7. dan: Slovo od Azerbajdžana

Po zajtrku smo se odpravili proti letališču in se prek Istanbula vrnili proti Ljubljani.

Za nami je bilo veliko novih krajev, zgodb in doživetij. Azerbajdžan me je presenetil bolj, kot sem pričakovala. V spominu so mi ostali urejeni Baku, starodavne znamenitosti, nenavadni naravni pojavi, prijazni ljudje in drobni trenutki, ki jih vnaprej ne načrtuješ, a jih pozneje najraje obujaš.

Potovanja so zame prav to – da odideš nekam z določenimi predstavami, domov pa se vrneš z novimi spoznanji.

Bosonogi čevlji na potovanju: veliko korakov in lahka prtljaga

Na takšnem potovanju narediš ogromno korakov. Hodili smo po starih mestnih ulicah, raziskovali znamenitosti, se vzpenjali do razglednih točk in spoznavali različne površine.

Sama sem bila z bosonogimi čevlji zelo zadovoljna. Stopala me niso bolela, podplati me niso pekli in nisem dobila žuljev. Tudi križ me ni bolel, kar mi je veliko pomenilo.

To je seveda moja osebna izkušnja in ne pomeni, da bo vsakdo v bosonogih čevljih doživel enako. Meni pa je bilo pomembno, da sem lahko ves dan raziskovala nove kraje, ne da bi se morala ves čas ukvarjati z utrujenimi stopali.

Edina težava, ki sem jo občutila, so bile bolečine v vratu in ramenih. Toda hitro se je pokazalo, da niso bile povezane s čevlji ali hojo, temveč s slabo vzmetnico in vzglavnikom v nastanitvi. Ko sem po prihodu domov prespala prvo noč v svoji postelji, so bolečine izginile.

Bosonogi čevlji so se izkazali za praktične tudi pri pakiranju. Ker so lahki in prožni, sem v kovček brez težav spravila še dva dodatna para. Pri težjih in manj prožnih čevljih bi za to potrebovala precej več prostora.

Ko potuješ in želiš s seboj vzeti več kot en par, je tudi to lahko velika prednost.

Potovanje, ki ostane v spominu

Azerbajdžan me je presenetil z bogato zgodovino, izjemno arhitekturo, zanimivimi naravnimi pojavi in majhnimi trenutki, ki jih ne najdeš v nobenem turističnem vodiču. Od razgleda z Deviškega stolpa do vonja po začimbah na bazarju, od gorečega hriba do Petrovega plesa – vse to je sestavilo zgodbo, ki jo bova še dolgo nosila s seboj.

In še enkrat se je potrdilo, kako zelo cenim obutev, v kateri se dobro počutim. Ko me čaka veliko hoje in raziskovanja, si želim lahke in prožne čevlje, ki mi pustijo, da se posvetim doživetjem, ne stopalom.

Če tudi sami iščete takšno obutev za vsakodnevne sprehode, izlete ali potovanja, vas vabim, da pokukate v ponudbo bosonoge obutve za otroke in odrasle v spletni trgovini Insa Kids. Morda boste tudi sami našli svoj najljubši par za naslednjo dogodivščino.

Mateja Ribič
Insa Kids

Pogosta vprašanja o potovanju v Azerbajdžan

Je Baku vreden obiska?

Po moji izkušnji zagotovo. Baku me je presenetil s prepletom zgodovinskega mestnega jedra, sodobne arhitekture, urejenosti in zanimivih kulturnih posebnosti.

Kaj si je vredno ogledati v Azerbajdžanu?

Med najbolj zanimivimi kraji na našem potovanju so bili staro mestno jedro Bakuja, Deviški stolp, center Heydar Aliyev, blatni vulkani v Gobustanu, goreči hrib Yanar Dağ ter mavzolej Diri Baba.

So bosonogi čevlji primerni za potovanja z veliko hoje?

Vsekakor! Na potovanju po Azerbajdžanu smo vsak dan veliko hodili, bosonogi čevlji pa so se mi odlično obnesli. Stopala me niso bolela, podplati me niso pekli, nisem dobila žuljev, tudi križ me ni bolel. Zame je to ena največjih prednosti bosonoge obutve – da lahko ves dan raziskujem nove kraje, ne da bi me ob koncu dneva ovirale bolečine v stopalih.

Če bosonoge obutve še niste vajeni, pa priporočam postopno privajanje. Stopalom in mišicam je treba dati čas, da se prilagodijo drugačnemu načinu gibanja. Ko se nanjo navadite, je lahko odlična spremljevalka tudi na potovanjih, kjer naredite ogromno korakov.

Zakaj na potovanje vzeti bosonoge čevlje?

Ker so lahki in prožni, zavzamejo manj prostora v kovčku. Sama sem zato lahko vzela še dva dodatna para, ne, da bi mi zmanjkalo prostora za drugo prtljago.