Morske alge

Med sprehajanjem po plaži bomo zelo verjetno naleteli na kak zaklad, ki ga je naplavilo morje. Veste za kateri zaklad gre? To so morske alge, morski regrat.

Alge so starodavni avtotrofni organizmi, ki jih lahko najdemo v skoraj vseh vodnih ekosistemih. So bogat in pomemben življenjski vir obalnega okolja. Ljudje so od nekdaj nabirali npr. morske alge za hrano, krmo za živali ter tudi za gnojila in ojačevalce tal.

V zadnjem času so morske alge postale pomemben vir različnih bioreaktivnih molekul, ki so pomembne v medicini in biotehnologiji. Zaradi vsebnosti fikokoloidov ali polisaharidov se uporabljajo tudi v kozmetiki.

KAJ SO MORSKE ALGE IN ZGODOVINA

Prva oblika življenja je nastala iz enoceličnih morskih mikroalg, ki so se pojavile v oceanu pred več kot 3,5 milijardami let. Po vsem svetu obstaja več kot 40.000 različnih vrst morskih mikro- in makroalg. Najstarejše morske makroalge s fosili so stare vsaj 1,2 milijarde let. Znanstveniki verjamejo, da lahko morske alge proizvedejo več kot 60 % zemeljskega kisika. Raziskovalci opozarjajo na skoraj neverjetno podobnost med morsko vodo in človeško plazmo, našo medcelično tekočino. Morje pokriva več kot dve tretjini našega planeta in, morda ni naključje, da je tudi človeško telo sestavljeno iz dveh tretjin vode.

Morske alge so zelo močna koncentracija morske vode. En liter morskih alg vsebuje enako koncentracijo elementov, ki jih najdemo v 10.000 litrih morske vode. Morske alge nimajo korenin, stebel ali listov, temveč imajo vzporedne strukture, vključno z oporniki, peclji in rezili. Sposobne so privzemati minerale z absorpcijo iz morske vode. Imajo tesno simbiotično povezavo z bakterijami za pridobivanje pomembnih vitaminov, potrebnih za svojo rast. Zaradi teh procesov nekatere morske alge postanejo gosta koncentracija vitaminov, mineralov, drugih elementov v sledovih, makroelementov, fitohormonov, aminokislin, beljakovin in lipidov.

Morske alge potrebujejo svetlobo za fotosintezo, ki pretvarja svetlobno energijo v kemično energijo, ta pa proizvaja sladkorje in kisik. Barve morskih alg določajo fotosintetični pigmenti, vključno s klorofili, fikobiliproteini, ksantofili in karotenoidi. Morske alge imajo tudi spojine, kot so mikosporinu podobne aminokisline, ki jih ščitijo pred ultravijolično svetlobo.

Tako starodavni Kitajci kot hollywoodska elita v 50ih letih prejšnjega stoletja so morske alge povezovali z lepoto in zdravjem. Uporabljali so jih za zdravljenje opeklin, v njih so se kopali za lepšo polt, z njimi so zdravili kožne težave.

V zadnjem času se je obnovilo zanimanje za morske alge zaradi številnih pomembnih sestavin, ki so nepogrešljive pri naravnem zdravljenju kože, ostalih organov, tudi možganov.

GOJENJE IN NABIRANJE ALG

Kakovost vode je ključna za preživetje in rast morskih alg. Morske alge absorbirajo vodo, v kateri rastejo, zato je okolje, v katerem jih gojijo, izjemnega pomena za njihovo kvaliteto. Najboljše gojene alge dobimo iz čistih, s civilizacijo neokrnjenih okolij, kot so na primer obale vzhodne Nove Anglije in Kanade, imenovane Downeast in ob obalah ameriške zvezne države Maine.

Tradicionalno so se morske alge nabirale iz naravnih okolij in divjih populacij, vendar so bili ti viri zaradi prekomerne žetve kmalu izčrpani, zato se v zadnjem času razvijajo nove tehnike gojenja alg. Alge se nabirajo ročno in mehansko. Za divje nabiranje poteka žetev zgodaj zjutraj, med najnižjimi osekami v spomladanskih in poletnih mesecih ob mladi in polni luni.

Nabrane alge takoj izpostavijo sušenju stran od neposredne sončne svetlobe. Stabilno stanje suhosti dosežejo v 24-36 urah, nato pa se lahko hranijo do enega leta v ustreznih pogojih.

Morske alge je mogoče gojiti na vrveh (parangalih), obešenih v morski vodi. Nabirajo jih s čolna vzdolž plavajočih vrvic in jih polagajo v mreže ali velike zaboje za shranjevanje na samih čolnih. Obiranje traja od enega do dveh mesecev, dokler temperaturne razmere ne omejijo rasti pridelka. Za industrijsko uporabo se morske alge sprva hranijo v mokrih komorah, nato se posušijo pri temperaturah, ki zmanjšujejo razgradnjo bioreaktivnih spojin.

LASNOSTI ALG IN UPORABA V KOZMETIKI

Alge zagotavljajo bogat vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in esencialnih maščobnih kislin, kar ima izjemno dobrodejen vpliv na kožo. Gojenje morskih alg pomaga tudi pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida, dušika in fosforja, zato ta panoga velja za okolju prijazno dejavnost.

Seznam nekaterih pomembnejših vrst alg za uporabo pri negi kože:

• Laminaria Digitata

Je žilava, usnjata temno rjava morska alga iz družine Laminariaceae, znana tudi pod običajnim imenom oarweed. Najdemo jo v sublitoralnem pasu severnega Atlantskega oceana. Zraste do dva ali tri metre.

Ta alga je naravni vir 12 vitaminov, vključno z B12, C, E, K in beta karotenom, 18 aminokislin in kar 42 elementov v sledovih. Laminaria digitata pomaga pri vlaženju kože.

• Codium Fragile Subsp. Atlanticum

Zelena morska alga izvira iz Tihega oceana blizu Japonske in je postala invazivna vrsta na obalah severnega Atlantskega oceana. Tvori dolge pokončne prstaste liste. List med oseko visijo s skal, od tod tudi vzdevek “mrtvečevi prsti”. “Prsti” so veje, ki so široke do centimeter in včasih dolge tudi preko 30 centimetrov.

Znano je, da pomaga takoj povečati stopnjo vlažnosti.

• Ascophyllum Nodosum

je velika navadna hladnovodna morska alga ali rjava alga (Phaeophyceae) iz družine Fucaceae, ki je edina vrsta v rodu Ascophyllum. To je morska alga, ki raste samo v severnem Atlantskem oceanu. Poznana je tudi kot feamainn bhuí, kamnita alga, norveška alga, vozlasta alga.

Ascophyllum nodosum ima dolge žilave in usnjate liste, nepravilno dihotomno razvejane in z velikimi jajčastimi zračnimi mehurji, ki so v rednih presledkih postavljeni vzdolž listov in niso pecljati. Listi lahko dosežejo dolžino 2 m in so pritrjeni z oporo na skale in balvane. Listi so olivnozelene do olivno rjave barve in nekoliko stisnjeni, vendar brez srednjega roba.

Bogata je z vitamini, minerali, aminokislinami, fitohormoni, fukoidanom in alginsko kislino. Po uporabi je koža videti gladka in mehka.

• Ulva Compressa

Zelene plošče ali cevaste konstrukcije najdemo v številnih obalnih okoljih po vsem svetu.

Pomaga, da je koža videti bolj čvrsta.

• Ahnfeltia Plicata (prej imenovana “Ahnfeltia concinna”)

lastničina lasulja je vrsta rdeče alge iz družine Ahnfeltiaceae. Je z obale Havajskih otokov, najdemo jo tudi ob obalah severnega Atlantskega oceana.

Rdeče-črna barva listov je posledica rdečih pigmentov fikoeritrin in fikocianin. Njihova barva je tako intenzivna, da prikrije prisotnost drugih pigmentov, klorofila a in beta-karotena. V tej morski algi je prisotnih tudi nekaj edinstvenih ksantofilov.

Pomaga obnoviti naravno vlažnost in pomirja razdraženo kožo.

• Ulva Lactuca

znana tudi pod skupnim imenom morska solata, je užitna zelena alga iz družine Ulvaceae. Je tanka ploščata zelena alga, ki raste iz diskoidnega opora. Rob je nekoliko naguban in pogosto raztrgan. V dolžino lahko doseže od 18 do 30 centimetrov, čeprav na splošno veliko manj. Membrana je debelejša, mehka in prosojna, brez peclja in raste pritrjena na skale ali druge alge z majhnim držalom v obliki diska.

Ta alga pomaga zmanjšati vidne znake staranja in zglajuje videz drobnih gubic.

• Saccharina Latissima

Je rumenkasto rjave barve (razred Phaeophyceae) iz družine Laminariaceae. Poznana je pod skupnim imenom sladkorna alga, zaradi svoje oblike pa tudi morski pas in hudičev predpasnik. Najdemo jo v severovzhodnem Atlantskem oceanu, Tihem oceanu in Barentsovem morju južno do Galicije v Španiji.

Je bogata s številnimi vitamini, minerali, elementi v sledovih, aminokislinami in alginsko kislino. Primerna je za mastno kožo.

• Fucus Vesiculosus

znana pod splošnimi imeni mehurček, črni tang, kamnita alga, morsko grozdje… je morska alga, ki jo najdemo na obalah Severnega morja, v zahodnem Baltskem morju, v Atlantskem in Tihem oceanu. Bila je prvotni vir joda, odkrit leta 1811 in se je v veliki meri uporabljala za zdravljenje golše, otekline ščitnice povezane s pomanjkanjem joda.

Je bogata z vitamini, vsebuje fukoidan in alginsko kislino. Ta morska alga pomaga pri globinskem čiščenju in zmanjšanju mastne kože.

• Porphyridium sp.

Skupina enoceličnih mikroalg. Rod Porphyridium je bil uvrščen med modro-zelene, rdeče in zelene alge, ki vsebuje veliko esencialnih maščobnih kislin ter vitaminov B in C.

Pomaga pri mastni koži.

• Lithothamnion Calcareum

Rdeča alga, katere glavna značilnost je tvorba kalcijevega karbonata v njenih celičnih stenah.

Pomaga, da je koža videti bolj čvrsta in napeta.

• Pelvetia Canaliculata

je zelo pogosta rjava alga, ki jo najdemo na skalah zgornjih obal Evrope. Je edina preostala vrsta v monotipskem rodu Pelvetia.

Pomaga zmanjšati videz temnih madežev.

• Nam najbolj poznana alga Spirulina

Spirulina je tržno ime za prehransko dopolnilo iz alg rodu Spirulina, predvsem vrst Spirulina platensis in Spirulina maksima. Alga spirulina, katere znanstveno ime je Arthrospira platensis, je rod enoceličnih modrozelenih cepljivk. Predstavniki so vlaknaste oblike. Ker so zelo prilagodljive, jih je lahko gojiti. Najdemo jih v raznovrstnih okoljih, npr. v prsti, pesku, močvirju, alkalnih jezerih in slankasti vodi, v morju in sladki vodi, najbolje pa uspeva v slanih vodah toplega podnebja (Afrika, Kitajska, Mehika).

Zaradi svoje posebne kemične sestave se spirulina ponaša z regeneracijsko in čistilno funkcijo. Sestavljena je predvsem iz beljakovin in esencialnih aminokislin ter je bogata z vitamini, vključno z vitamini A, B, C in E. Vsebuje tudi esencialne maščobne kisline, Omega 3 in Omega 6 ter različne minerale, kot so kalij, kalcij , železo, baker, fosfor, krom, mangan, selen in cink.

Alga spirulina zagotavlja koži bistvena hranila, kot so vitamini in esencialne maščobne kisline. Zlasti zaradi vsebnosti vitaminov B in E ter selena lahko ščiti in tonizira kožno tkivo, medtem ko vitamin A uravnava sebum, preprečuje nastanek nepopolnosti in daje koži sijaj. Spirulina zaradi visoke koncentracije klorofila in antioksidantov prispeva k izločanju odpadnih snovi iz kože, kot so prosti radikali in težke kovine, očisti kožo, jo naredi mehko in gladko ter ohranja njeno lepoto. Zaradi priznanega delovanja spiruline proti staranju je odlična učinkovina na kozmetičnem področju. Zahvaljujoč svojemu prečiščevalnemu in negovalnemu delovanju ta alga preprečuje ohlapnost kože in motno polt: tretmaji na osnovi spiruline dajejo koži mehkobo in sijaj.

NEGA KOŽE:

Ljudje so se od nekdaj obračali k morju zaradi njegovih obnovitvenih lastnosti. Talasoterapija, ki izvira iz grške besede za morje, »thalassos«, je izraz, ki je bil skovan za opis uporabe morske vode v terapevtske namene in preventivne ukrepe, ki temeljijo na prepričanju, da potopitev v morsko vodo pomaga izboljšati dobro počutje in očisti sistem. Kopanje v morski vodi je ena najgloblje zakoreninjenih kopalnih tradicij. Danes se tradicija talasoterapije nadaljuje v zdraviliščih in centrih za nego kože po vsem svetu.

Spoznajte edinstvene prednosti morskih alg za nego kože, vključno s čistejšo poltjo, vlaženjem in bolj zdravim videzom kože – vse zahvaljujoč številnim pomirjujočim elementom te močne sestavine, ki preprečujejo staranje.

V razvoju izdelave pripomočkov za naravno nego kože se je ohranila uporaba sestavin iz našega okolja, to je rastlin, po katerih so naši predniki posegali že v davni preteklosti. Morske alge, ki v izobilju rastejo v naših oceanih, so naravni vir aminokislin, vitaminov in mineralov, z učinki proti staranju in s protivnetnimi lastnostmi, ki pomagajo zdraviti in ohranjati zdravo kožo.

Pogosto zastavljeno vprašanje je: Ali so morske alge dobre zame? Kratek odgovor je pritrdilen. Obilica vitaminov in mineralov v morskih algah je primerna za vsakogar in zato nepogrešljiva v izdelkih za nego kože.

Te prednosti vključujejo:

• Vlaženje – Morske alge so polne vlažilcev, ki črpajo vlago iz okolja, in vitamina E, ki ima prav tako pomembno vlogo pri vlaženje kože.

• Koža mladostnega videza – aminokisline v morskih algah s svojimi lastnostmi proti staranju kožo nahranijo in ji pomagajo zgladiti drobne gubice.

• Zdravi akne, mazoljavost in težave z občutljivo kožo – naravni minerali v morskih algah, ki vključujejo omega, cink in magnezij, ustvarjajo zaščito kože pred neprijetnimi vremenskimi vplivi (npr pretirana suhost ozračja), hkrati pa pomagajo pri zdravljenju vseh okužb.

• Izenačuje pigmentacijo kože – antioksidanti, ki vključujejo vitamin B in C, pomagajo zdraviti kožo in očistijo pigmentacijo.

NAJ BODO MORSKE ALGE VAŠA SKRIVNOST ZA LEPO KOŽO

Morske alge ne delujejo le kot zaščita za vrhnji sloj kože. Prodrejo v globino pod povrhnjico, nahranijo celice, jih oskrbijo z vlago in s tem poskrbijo za lepo in zdravo kožo ter njen zavidljiv sijaj.